4. Žalostne tolažiti

Žalostni niso le ljudje ob izgubi dragega človeka, temveč tudi brezposelni, samotni, razočarani in ljudje, ki so nagnjeni k otožnosti. Gotovo smo že kdaj izkusili, kako je, če srce pade v grenkobo. Zdi se vse zatemnjeno. Ni več nič lepega in svetlega. Ena izkušnja nas tako obvlada, da se vse ostalo razblini in nima več teže. Kako dobro nam dene, če se tedaj približa nekdo, ki nas razume in preprosto posluša. Včasih ljudje naredijo napako, da žalostnim dajejo nasvete in jih ne pustijo prav do besede, ker mislijo da jim morajo veliko govoriti. Žalostni pa potrebuje predvsem pozorno uho in sočutno srce. Včasih je tolažilno tudi skupno molčati in vztrajati ob človeku, ki ravno čuti težo življenja. Tako samo z navzočnostjo drugemu posredujemo zavest, da ga razumemo in mu želimo biti v oporo. Naša vélika tolažba pa je Bog sam. Njegova navzočnost je vir vse tolažbe.

Za zakonce
Spomni se težkih trenutkov svojega življenja in poišči vsaj eno stvar, ki si se je takrat naučil, jo dobil in jo podeli z zakoncem.
 

Za otroke
Ko si žalosten si najprej napiši na listek talente in sposobnosti ki jih imaš in se zanje zahvaljuj.
 

Za mlade in druge
V Svetem pismu poišči odlomke, ki opogumljajo, si jih prepiši in jih položi na opazno mesto v svoji sobi.
Stoj ob strani žalostnim in zanje moli.
Z  besedo opogumi tiste, ki so brez poguma.
Pomagaj tistim, ki so v težavah.