6. Žaljivcem iz srca odpustiti

Naš Gospod  je največji, ko na križu moli:«Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« Tam najde svoj višek nauk, ki ga je  v času svojega javnega delovanja vedno znova osvetljeval svojim učencem – v dejanju in besedi. Vedno znova se v evangelijih vrača na odpuščanje bližnjemu. V molitvi  z Jezusom našo prošnjo za odpuščanje vežemo na našo lastno pripravljenost odpuščati. To ni vedno lahko. Vedno pa je potrebno. Kajti le tako moremo prekiniti tok temnih sil, ki se nas hočejo polastiti. Le tako moremo biti pravi njegovi učenci. Odpuščanje je kdaj tudi dolga pot, zelo dolga pot. Nikdar pa ne smemo reči:«Tega pa ti nikoli ne odpustim!« Če trenutno nimam moči, je razumljivo. Truditi pa se moram, da bom nekega dne zbral potrebno pomoč in šel pot sprave. To je ena stran.
Druga stran pa je, da se v primeru spoznanja krivde iz srca opravičimo. Opravičilo  je v mnogih slučajih začetek sprave.
On, ki nas kliče na pot sprave in odpuščanja nam bo dal za to tudi potrebnih  moči.
 

Za zakonce
Če te je sozakonec  užalil, ne vztrajaj v zameri.
 

Za otroke
Razveseli nekoga, ki te je užalil.
 

Za mlade in druge
Moli za tistega, ki te je prizadel ali užalil.
Pogovori se s tistim, ki te je užalil, in mu povej, da mu odpuščaš.
Druge prosi za odpuščanje.
Srečaj se z nekom, s katerim težko shajaš.