7. Za žive in mrtve Boga prositi

Molitev za pokojne je predvsem znamenje naše hvaležnosti za pričevanje, ki so nam ga pustili, in za dobro, ki so nam ga storili: Je zahvala Gospodu, da nam jih je podaril, za njihovo ljubezen in njihovo prijateljstvo. Cerkev na poseben način moli za pokojne med sveto mašo. Duhovnik pravi: 'Spomni se, Gospod, svojih vernih, ki so odšli pred nami z znamenjem vere in počivajo v miru. Gospod, podeli njim in vsem, ki počivajo v Kristusu, blaženost, luč in mir' (Rimski kanon). To je preprost, učinkovit spomin, poln pomena, saj naše drage izroča Božjemu usmiljenju. S krščanskim upanjem molimo, da bi bili z Njim v raju, v pričakovanju, da se bomo ponovno srečali v tisti skrivnosti ljubezni, ki je ne razumemo, a vemo, da je resnična, saj nam jo je obljubil Gospod. Vsi bomo vstali in bomo za vedno ostali z Jezusom.
Ob spominjanju vernih rajnih pa ne smemo pozabiti moliti tudi za žive, ki se vsak dan skupaj z nami spoprijemajo z življenjskimi preizkušnjami. Potreba po tej molitvi je še bolj očitna, ko jo postavimo v luč izpovedi vere, ki pravi: 'Verujem v občestvo svetnikov.' To je skrivnost, ki izraža lepoto usmiljenja, ki nam jo je razodel Jezus. Občestvo svetnikov nam namreč razkriva, kako smo vsi potopljeni v življenje Boga in živimo v njegovi ljubezni. Vsi, živi in rajni, smo v občestvu, združeni v skupnost tistih, ki so prejeli krst, ki se hranijo s Kristusovim telesom in so del velike Božje družine. Vsi smo del iste družine. In zato molimo eni za druge.
 

Za zakonce
Odločita  se za redno skupno jutranjo in večerno molitev.
 

Za otroke
Redno hodi k maši.
 

Za mlade in druge
Uči se raznih oblik molitve.
Prosi duhovnika za daritev maše po tvojem namenu.  Vsaj enkrat v letu daruj mašo za žive in pokojne sorodnike