Petek, 5. 12. 2025

Petek, 5. 12. 2025
Mt 9, 27-31
Tisti čas je Jezus odhajal, za njim pa sta šla dva slepa in vpila: »Davidov sin, usmili se naju!« Ko je
dospel v hišo, sta slepa stopila k njemu in Jezus ju je vprašal: »Ali verujeta, da morem to storiti?«
»Da, Gospod,« mu odgovorita. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini
veri!« In odprle so se jima oči. Jezus pa jima je strogo naročil: »Glejta, da nihče ne zve!« Toda ko sta
odšla, sta ga razglasila po vsej tisti deželi.
Dva slepa, medtem ko gre Jezus mimo, vpijeta k njemu svojo bedo in svoje upanje: »Davidov sin,
usmili se naju!« »Davidov sin« je bil naziv, ki so ga pripisovali Mesiji, za katerega so prerokbe
napovedovale, da bo iz Davidovega rodu. Glavni osebi današnjega evangelija sta torej dva slepa, in
vendar vidita to, kar najbolj šteje: prepoznata Jezusa kot Mesija, ki je prišel na svet.
Po tem, ko ju je Jezus ozdravil skupaj, sta začela razglašati novico po vsej tisti deželi, o tem sta
govorila povsod. Preprosto ne moreta zadržati zase navdušenja, da sta bila ozdravljena, veselja
glede tega, kar sta doživela v srečanju z Njim. In to je še eno znamenje, ki je značilno za kristjana:
veselje evangelija, ki je neustavljivo, »napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z
Jezusom«
Jezus, verujemo, da je tvoja luč večja od vsake naše teme.