Torek, 9. 12. 2025

Torek, 9. 12. 2025
Mt 18, 12- 14
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih
zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde,
resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devet in devetdesetih, ki niso bile zašle. Tako ni volja
vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.
Današnji evangelij nam predstavi podobo Dobrega Pastirja, ki zapusti devetindevetdeset ovc, da
poišče izgubljeno. Ta prilika nam razkriva brezpogojno Božjo ljubezen, ki nikogar ne zapusti.
Pastirja bomo našli tam, kjer je izgubljena ovca. Gospoda je torej treba iti iskat tja, kjer nas on hoče
srečati, ne kjer mi mislimo, da ga bomo našli! Na noben drug način se čreda ne more ponovno
zbrati, kot da sledi shojeni poti pastirjevega usmiljenja.
O tej priliki bi morali pogosto premišljevati, kajti v krščanski skupnosti vedno nekdo manjka, odšel
je in pustil prazno mesto. Včasih nam to jemlje pogum. Za Jezusa ne obstajajo popolnoma
izgubljene ovce, kar moramo dobro razumeti. Za Boga ni nihče popolnoma izgubljen. Nikoli! Bog te
išče vse do zadnjega trenutka.
Najti tistega, ki se je izgubil, je pastirjevo in Božje veselje, a je prav tako veselje vse črede! Vsi mi
smo najdene ovce, zbrane z Gospodovim usmiljenjem; poklicani smo, da skupaj z njim zberemo
vso čredo!