Četrtek, 18. 12. 2025

Četrtek, 18. 12. 2025
Mt 1, 18-24
Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila,
preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel
osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti. Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov
angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela,
je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih
grehov.« Vse to se je pa zgodilo, da se je spolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi:
»Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.« Ko se
je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel ter je svojo ženo vzel k sebi.
Marijin mož je bil pravičen. To je svetopisemski izraz za nekoga, ki je ljubeč, zvest, veren in dober
po srcu. Mož, ki bi ga želela vsaka žena, moški, kot bi želel biti vsak moški. Vsi možakarji se lahko
po njem vzgledujemo, a velikokrat ne vemo, kako doseči ta visok ideal moškega.
Bo Jožef še kdaj imel mesto, ki mu zaradi njegovih zaslug in kreposti v resnici pripada?
To se bo zgodilo takrat, ko bomo ponovno odkrili, kaj človeka v resnici odrešuje, kaj mu prinaša
pravo srečo. Potrebno bo v naši zavesti zopet najti prostor za kreposti, ki jih je na sebi uresničeval
sveti Jožef. Bil je blizu Jezusu in Mariji in to je tudi za nas največji ideal. Bil je varuh svete Družine -
kako bi njegovo varstvo in zgled potrebovale današnje družine. Bil je zvest in skromen, trezen,
premišljen in potrpežljiv - vsega tega v naši družbi zelo primanjkuje. Ne znamo več živeti preprosto
in po zdravi pameti presojati, kaj je prav in kaj ne. Sveti Jožef pa je v vsakem trenutku znal in hotel
izpolniti, kar je Bog pričakoval od njega.