Avtor: Avtor Objavljeno: 29. 11. 2025

Sreda, 24. 12. 2025

Sreda, 24. 12. 2025
Lk 1, 67- 79
Tisti čas je bil Janezov oče Zaharija napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval: Hvaljen Gospod,
Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje: dvignil nam je rog zveličanja
v hiši svojega služabnika Davida, kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov: da
nas bo rešil naših sovražnikov in iz rok vseh, kateri nas črtíjo, da skaže usmiljenje našim očetom ter
se spomni svoje svete zaveze; kakor je prisegel Abrahamu, našemu očetu, da nam bo dal, da bomo
iz rok sovražnikov rešeni in mu brez strahu služili v svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem
vse dni življenja.
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš
njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju
našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni
senci, da naravna naše noge na pot miru.
Bog sam je tisti, ki da pobudo in se hoče vključiti v naše domove, v naše vsakdanje boje, polne skrbi
in želja. In ravno znotraj naših mest, naših šol in univerz, trgov in bolnišnic se odvija najlepše
oznanilo, ki ga lahko slišimo: 'Razveseli se, Gospod je s teboj!' To je veselje, ki rojeva življenje, ki
rojeva upanje, ki postane meso na način, s katerim gledamo v prihodnost in na druge. Veselje, ki
postane solidarnost, gostoljubnost, usmiljenje do vseh.
Je danes mogoče živeti veselje evangelija v naših mestih? Je mogoče krščansko upanje v tej
situaciji, tukaj in zdaj?
Zaharija sporoča: Ko mislimo, da je vse odvisno samo od nas, ostajamo ujetniki naših sposobnosti,
moči in kratkovidnih obzorij. Ko pa si pustimo pomagati, svetovati, ko se odpremo za milost, se zdi,
da nemogoče začne postajati realnost. Kakor včeraj, Bog še vedno išče zaveznike, išče moške in
ženske, ki so zmožni verovati, spominjati se, čutiti se del ljudstva, da bi sodelovali s kreativnostjo
Duha. Bog še naprej hodi po naših mestnih četrtih in naših ulicah, prerine se v vsak prostor in išče
srca, ki so zmožna poslušati njegovo vabilo in iz njega narediti meso tukaj in zdaj.